O društvu

Začelo se je poleti 2010, s klepetom pred cerkvijo v Stožicah. Kako bi naredili jaslice, ki bi mimoidoče spomnile in jim pomagale obuditi božično vzdušje; željo po dobrem, lepem.

Z odločno podporo g. župnika Sebastijana Cerka smo bolj in bolj želeli narediti nekaj, kar bi s preprostostjo nagovorilo. Slama naj bi bila, pa juta, mah…?
V ta prazen prostor, kako to uresničiti, spomin pelje v Tolmin k g. Antonu Kravanji, ki ga pozna naša Tanja, saj ima iz Tolmina moža Leona, ki ima brata Danija, ta pa je velik prijatelj s Tono ( tako mu pravijo vsi, ki so že takrat vedeli ,da to pa ni kar kdorkoli).

V pogovoru sva bila slabo uro, ko je naenkrat dal jasno navodilo: »Pripelji mi par bal slame, par ovac vam bom pa že naredil«. Od začetka septembra do srede decembra 2010 je delal, delal… Ena figura 8500 vbodov z iglo, ki je z vrvico spletla iz slame tako lepe figure. In s slamo je delal prvič!.
Čudovita druščina Tonovih prijateljev je tik pred Božičem 2010 je prišla pomagat pri prvi postavitvi; in s sabo so pripeljali jaslice; in to vse jaslice. Vsaka figura, ki smo jih razstavili kar po stopnicah in na pršič ( tisto noč je padlo 40 cm snega najvišje kvalitete) je vzbujala občudovanje,prišla je TV ekipa, za oddajo Tednik so posneli lep prispevek, postavljali smo in se veselili.
In po dveh postavitvah v Stožicah, smo se podali na pot. Maribor, EPK 2012. Čudovito okolje mariborske stolnice je dalo postavitvi pridih božjega. Lep odziv in velik obisk, tudi iz Gradca in okolice.
Čisto nov izziv pa je bila možnost postavitve v Ljubljani, na Bregu, pred Zoisovo palačo. Vendar zunaj na ulici. Narediti je bilo potrebno 140 m² nadstrešnice, kako bo z požarno varnostjo, kaj če bo veliko snega…?

Pa so se strahovi končali z nepričakovanim obiskom, v knjigi vtisov se je nabralo 160 strani pohval; Wonderful! Just what Ljubljana needed! Je zapisal takratni ameriški veleposlanik g.Musomelli.
In lani, ko smo dodali tudi kamelo, otrokom razdelili pobarvanke in barvice, da so doma za mamice narisali, kar se je vtisnilo v čista srca. Koliko pogovorov, koliko lepih misli, ki smo jih izmenjali z mimoidočimi. Kljub skrbi ali bo šlo vse v redu, ali bomo lahko pokrili vse stroške, kljub mrazu, je toplina jaslic nas in mnoge, ki so šli mimo utrjevala v prepričanju, da se vendarle »splača«, kajti vsi smo čutili tako, kot je rekel naš Tona:« To je za dušo, to ni business«

Jože Jurkovič
predsednik društva